Kako se otrok odziva na pomet?

Kako otroka usmerjati na pravilno odzivnost v prometu?…..

Poglejmo si najprej nekaj predpostavk, ki človeku omogočajo preživetje na cesti:

-minimalna višina 1,50m,
– telesni proporci odraslega: relativno majhna glava s centrom ravnotežja v področju

medenice. Prav zato odrasel človek na pade tako hudo, kot pade otrok.

-vidno polje 180°,
-sposobnost opravljati več stvari hkrati in obvladovati kompleksne prometne situacije,
-sposobnost hitre hoje in teka, sposobnost za hitre reakcijo in hitre presojo ,

– osredotočena pozornost
– pazljivost, poslušnost, usmejenost.

Noben otrok ni tak. Zato se mora promet prilagoditi otroku in ne obratno. Tam, kjer otroci hodijo, kolesarijo in se igrajo je 50kmh odločno previsoka hitrost.

Zakaj 30kmh varna cona okrog šole ne zadošča za varnost otrok?

 Vzemimo za primer Slovenijo. Radius varnosti ni daljši od 300m povprečna razdalja otrok od doma do šole pa je 1,8km. Varna cona torej ne predstavlja več kot 17% celotne otrokove poti.´ Kaj to pomeni za otroka, ki prihaja v šolo peš ali s kolesom? Da je varen le na 17% svoje poti! Povrh so vozniki ob izhodu iz varne cone še posebej opozorjeni, da lahko pospešijo na 50kmh.. Sklep , ki iz tega sledi je, da varne cone v bistvu legitimirajo hitro vožnjo izven the con in tako ogrožajo otroke na poti v šolo.

Kaj pa poti, ki jih otroci opravijo popoldne in izven šolskega časa? Zelo malo prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci se zgodi na poti v šolo ali iz šole (komaj 20%), vse druge se zgodijo izven šolskega časa. Namesto varnih con okrog šole je potrebno zagotoviti varnost povsod. Lokalna skupnost mora zagotoviti varnost otrok vsepovsod 24 ur na dan in 365 dni v letu, ne le 100m okrog šole. Število poškodb otrok, katerih vzrok so prometne nesreče se je letos v prvi polovi leta povečalo in ne upadlo! Dokler ne bomo dosegli splošnega znižanja hitrosti na 30kmh v vseh naseljih, bomo lahko vedno strmeli v takšne številke.